(Ali kako vas serviserji in pregledniki gasilne opreme strokovno ogoljufajo)

Rešimo reševalno postajo in zdravstveni dom

Po nekaj zaporednih letih dela na reševalni postaji in v zdravstvenem domu nismo bili izbrani za pregled in servis gasilnikov in hidrantov. V ponudbi smo napisali, da so gasilniki s CO2 stari 10 let in da mora akreditiran kontrolni organ na posodah opraviti tlačne preskuse, za kar smo v ponudbi tudi podali ceno in bili dražji od tistih, ki tega niso ponudili. Normalno na trgu je, da stranke pridejo in grejo.

Ob vsakem obisku svoje zdravnice v tem zdravstvenem domu pogledam gasilnik v čakalnici (profesionalna deformacija). Na njem je bila nalepka o servisu serviserja, ki je bil izbran, nikjer pa ni bilo žiga o tlačnem preskusu, ki ga žigosa kontrolni organ, preden lahko serviser opravi svoje delo. Po končanih obveznostih se oglasim v tajništvu in jih opozorim, da so kot lastniki gasilne opreme v prekršku. Hkrati je bil v prekršku tudi izbrani serviser, ki opreme ni ustrezno pregledal. Z odgovorom, da to ni več naša stvar in da smo užaljeni, ker nismo bili izbrani, so mi zaprli vrata.

Naj pojasnim: res ni naša stvar, kaj lastnik gasilne opreme dela s svojo opremo, saj je njegova. Ni mi pa vseeno, da pride na objekt, za katerega smo strokovno skrbeli vsa leta, samozvan strokovnjak, ki mu ni mar ne za gasilno opremo ne za dotedanje delo ne za stranko.

Takim serviserjem pravimo nalepkarji in to počnemo z razlogom. Ko pride nalepkar do gasilnika, ga po navadi niti iz nosilca ne vzame, ampak samo zamenja nalepki o pregledu, eno dol in drugo gor.

Ko pride stranka takega nalepkarja v naš servis, mi je to takoj jasno. Po navadi niti ne pozdravijo, ampak z nasmeškom naročijo storitev: ’’Novo nalepko rabim!’’ In nato se gledamo iz oči v oči, dokler jim ne postane čudno, zakaj se ne odzovemo. Na vprašanje, če bi rajši nalepko od Spara ali od Omv-ja, se razjezijo! Ah ta nehvaležnost, pa še na izbiro sem jim dal. Hiter pogled na strankino vozilo mi po navadi da izhodišče za pogovor o tej famozni nalepki: »Gospod, lep avto imate. Servis je zagotovo drag, 200 € ali 300 €, ne?« Stranka mi začudeno pritrdi. »Pa vam mehanik tudi kaj naredi za ta denar, ali vam samo kartonček in servisno knjigo izpolni?« Takrat po navadi vsem strankam postane jasno, kaj jim želim povedati. »Gospod, glede na to, da boste plačali moje delo, mi dovolite, da vsaj naredim to, kar je po navodilih proizvajalca treba storiti, da bo delo narejeno tako, kot je treba, in bova oba ponoči mirno spala?!«

Take pogovore s strankami imamo vsaj enkrat na teden. To niso naše redne stranke, pri njih taki pogovori niso več potrebni. To so stranke nalepkarjev - serviserjev, ki na dan prevozijo nekaj sto kilometrov in prav toliko gasilnikov »pregledajo« ali polepijo, če smo bolj natančni. Velikokrat na gasilnike ne prilepijo niti servisnih nalepk s pravimi serijskimi številkami. Vse to plačajo nevedne stranke, ki se jim predstavi serviser, morda celo v gasilski obleki, kar je dandanes zelo aktualno, in ne podvomijo v strokovnost njegovega dela.

Da ponovimo moralo zgodbe: stranka vselej plača pregled ali vzdrževanje gasilne opreme, zakaj torej ne zahteva, da se res naredi vse, kar plača?!